F#m E So mi dali te, ki dan kradejo, Bm F#m E so mi dali prevarante. F#m E Zdaj ne vem , če bi na?el domov, Bm F#m E zato drugam bom ?el. F#m E Bm F#m E Daj, če nisi dojel in nisi verjel ti povem le: F#m E Bm F#m E ?e bo jutro naslednjega dne in smejal se bom drugje. * F#m A E Hm (7 fr.) D F#m E * D F#m E (Ej, le do kam znal bi? Ej, le do kam , sam si?!) refren: A E Bm F#m E So mi dejali, da sam bom ostal. A E Bm So mi dajali osamljeni stol. F#m E Ne mine dan, ko ne nosim okov. Do nadaljnega bo vse lepo, z belo senco za mano. Meni Sonce in Luna sta to, kar njej je moje telo. Zdaj, ko hodim naprej in vidim naprej, govorim le: ?e bo enkrat nastopil ta dan, ko ne bom ve? sam. (Ej, le do kam znal bi? Ej, le do kam , sam si?!) So mi dejali, da sam bom ostal. So mi dajali osamljeni stol. Ne mine dan, ko ne nosim okov. Le kako, le kako bi dejal v slovo, da ne mislijo name? Saj ne vem , saj ne vem , kaj nastalo bi potem , po koraku izbranem. Mi Luna naj posveti na mesto izgubljeno. Le takrat potopil bi vse, kar izdalo bi me. (Ej, le do kam znal bi? Ej, le do kam , sam si?!) So mi dejali, da sam bom ostal. So mi dajali osamljeni stol. So mi dejali, da sam bom ostal. So mi dajali osamljeni stol.