F#5                 E5
So mi dali te, ki dan kradejo, 
B5             F#5   E5
so mi dali prevarante.
F#5                E5
Zdaj ne vem , če bi na?el domov, 
B5             F#5  E5
zato drugam bom ?el. 
F#5       E5             B5            F#5   E5
Daj, če nisi dojel in nisi verjel ti povem le:
F#5             E5            B5            F#5  E5
?e bo jutro naslednjega dne in smejal se bom drugje. 

* F#5  A5  E5  Hm (7 fr.)  

D5           F#5  E5     *  D5         F#5   E5
(Ej, le do kam znal bi?   Ej, le do kam , sam si?!)

refren:
 A5       E5                B5   F#5 E5
So mi dejali, da sam bom ostal. 
 A5       E5               B5    
So mi dajali osamljeni stol. 
                F#5    E5
Ne mine dan, ko ne nosim okov.

 
Do nadaljnega bo vse lepo, z belo senco za mano.
Meni Sonce in Luna sta to, kar njej je moje telo.
Zdaj, ko hodim naprej in vidim naprej, govorim le: 
?e bo enkrat nastopil ta dan, ko ne bom ve? sam. 

(Ej, le do kam znal bi? Ej, le do kam , sam si?!) 

So mi dejali, da sam bom ostal. 
So mi dajali osamljeni stol. 
Ne mine dan, ko ne nosim okov. 


Le kako, le kako 
bi dejal v slovo, da ne mislijo name?
Saj ne vem , saj ne vem ,
kaj nastalo bi potem , po koraku izbranem. 
Mi Luna naj posveti na mesto izgubljeno.
 Le takrat potopil bi vse, kar izdalo bi me. 

(Ej, le do kam znal bi? Ej, le do kam , sam si?!) 

So mi dejali, da sam bom ostal. 
So mi dajali osamljeni stol. 
So mi dejali, da sam bom ostal. 
So mi dajali osamljeni stol.